Menimo, da proti širitvi igralništva govorijo tudi nekateri etični, zgodovinski, strateški in drugi zadržki.

Skrajno neetično je izkoriščati in zlorabljati bolnike za lastne finančne koristi. Patološki igralci so klasični psihični bolniki in tako jih znanost in medicina tudi obravnava.
Ugotovljeno je bilo, da je od 2 - 4 odstotke vseh igralcev bolezensko odvisnih od iger na srečo. Dokazano pa je bilo tudi to, da igralnice kujejo velike dobičke prav na račun odvisnih (bolanih) igralcev.
Profesor Grinolds v svoji študiji Business Profitability versus Social Profitability ugotavlja, da od dveh tretin do 80% vseh prihodkov ustvari 10% obiskovalcev, ki igrajo najmočneje. V to skupino igralcev spadajo tudi patološki (odvisni) igralci. Ocena je, da odvisniki od iger na srečo (bolniki) prinesejo  igralnicam 50% prihodkov.

Nova Gorica je nastala kot narodnostni in kulturni branik Slovenije. Za slovenski jezik in narod so na zahodnji meji trpele in umirale generacije v dveh svetovnih vojnah. To ključno in pomembno narodovo nalogo bi morala Slovenija in lokalna skupnost gojiti in ohranjati.
Sedaj pa se dogaja, da množica Slovencev v igralnicah in drugih gostinjskih, zabavnih in turističnih dejavnostih  več ur na dan govori italijansko. Večinskim gostom - Italijanom je skorajda v celoti prilagojena tudi vsa ostala ponudba, zabavni in kulturni programi. Spletne strani slovenskih gostinjskih in igralniških podjetij obiskovalce najprej nagovarjajo v italijanščini. Materin jezik je potrebno šele izbrati in ga poiskati med ostalimi tujimi jeziki.

Izvozna naravnanost (90% obiskovalcev je Italijanov) ne sme in ne more in ne sme biti argument odločitve, češ Italijani in njihove družine pa lahko nosijo v Slovenijo denar domov pa negativne posledice. Enakost in pravičnost sta ena ključnih temeljev sodobnih civilizacij. Prihod tujega kapitala in na drugi stran izvoz nesreče ni klasična gospodarska panoga še manj pa je etična in ni v ponos narodu, ki je marljiv, iznajdliv in delaven.

Ker obstaja upravičena bojazen, da bo ob tako močno povečani ponudbi v Sloveniji koncesije za nove igralnice ob meji podelila tudi Italija. Doslej je Italija nosila le breme posledic in visoke stroške, za katere nimajo kritja. Odprtje igralnic ob meji bi ob mega centru na Goriškem prineslo katastrofalne posledice.
Vsi vemo, da je za varnost naložbe potrebno kapital razpršiti. Na področju snovanja dolgoročnih razvojnih strategij pa to pomeni, da v imenu varnosti ne smemo celotnega razvoja vezati le na eno dejavnost - igralništvo. Živimo v svetu hitrih in vedno večjih sprememb. Monokultura oz. monodejavnost vsekakor ni pravi odgovor. Hazardiranje z lastnim denarjem je eno, hazardiranje z eno od slovenskih regij pa nekaj drugega. Politična odgovornost je vsekakor premajhna garancija. 

Vzporedna ponudba, katero zagovorniki navajajo, ter zabaviščno-sprostilno-izobraževalno-zdravilno-nakupovalni ... center je spretna marketinška poteza.
"Zapakirati" igralniško dejavnost, ki je sicer sama po sebi na nekoliko slabšem glasu, v lepši in bolj učinkovit paket je eden ključnih in glavnih ciljev igralniške industrije. Drugi cilj je igralniško dejavnost asimilirat in jo približat v človekov vsakdan.
Zagovorniki se zelo izogibajo besede igralnica in namesto nje uporabljajo sestavljanke za takšen ali drugačen center. Cilj je torej "zapakirati" igralnico v nek večji celostni paket različnih zabavnih in drugih storitev (trgovsko središče, welness centri, zabavišče, kongresni centri in druge zanimivosti …). Da je to prefinjena in subtilna marketinška poteza govorijo tudi podatki iz javno objavljenih letnih poročil enega od slovenskih igralniških podjetij. Tako je npr. za leto 2003 mogoče ugotoviti, da je 79% vseh prihodkov iz iger na srečo in le 10% iz turistične dejavnosti. V kolikor bi analizirali še stroškovno stran, bi lahko ugotovili, da turistična ponudba praktično ne prinaša dobička.
Tudi lastniki igralnih salonov (kjer imajo le igralne avtomate) pravijo, da bi lahko brez teh avtomatov sicer vse gostinske obrate in druge manjprofitne družbe in podružnice zaprli.

Ameriška strokovna in širša javnost vse bolj spoznava obsežnost problema igralništva. Zato je kljub močnemu igralniškemu lobiju mogoče pričakovati večje zahteve in omejitve do te dejavnosti s strani države in iskanje novih trgov s strani ameriških družb. Kongres ZDA je že leta 1996 ustanovil Državno komisijo o vplivih igralništva (The National Gambling Impact Study Commission). Ta je v svojem končnem poročilu Ameriškemu kongresu leta 1999 poleg mnogih ukrepov predlagala tudi moratorij na širitev igralniške dejavnosti.
Vse bolj močno je v teh demokratičnih državah organizirana in ozaveščena tudi civilna družba.