NAMESTO NA FAKS V IGRALNICO ALI ZAKAJ IGRALNICA NE SODI V MLADO UNIVERZITETNO MESTO?

Kockanje se je v zadnjih petnajstih letih v ZDA spremenilo v nacionalni šport. Leta 1975 je bila Nevada edina zvezna država, kjer je bilo igralništvo del turistične ponudbe, leta 1997 pa sta bili samo dve zvezni državi, ki tega nista ponujali. Istega leta so v nacionalni raziskavi ugotovili, da je v igrah na srečo, ki jih ponujajo igralnice, sodelovalo 86% odrasle populacije ZDA; v igralnicah pa so zapravili 50,9 bilijonov dolarjev.
Večina raziskav v zvezi z igralništvom je opravljenih na vzorcu odrasle populacije in v ZDA, kjer problem zasvojenosti z igrami na srečo postaja največji problem, vendar pa se v zadnjem času pojavlja vse več raziskav z mladimi (adolescenti in študentsko populacijo), saj v mladoletni populaciji najhitreje narašča število zasvojenih z igrami na srečo. Navajamo nekaj rezultatov teh raziskav, pri tem pa je potrebno opozoriti, da je kockanje v ZDA do dopolnjenega 21. leta starosti prepovedano.
Raziskave kažejo, da posamezniki, ki so v igralnice zahajali že kot mladoletniki pogosteje postanejo patološki kockarji (Custer, 1982; Platz, 2005).
Nacionalni statistični podatki v ZDA kažejo, da 30% srednješolcev redno zahaja v igralnice.
Študentje, ki kockajo, statistično pomembno pogosteje kadijo, pijejo alkohol, uživajo droge in se zapletajo v kriminal kot kolegi, ki v igralnice ne zahajajo.
Veselje do kockanja se pogosto prenaša s staršev na otroke – družba, ki se ne zave dovolj hitro škodljivega vpliva igralništva tvega, da bodo otroci odrasli v okolju, ki ne bo svarilo pred možnostjo zasvojenosti z igrami na srečo; otroci pa bodo zaradi nekritičnega odnosa do takšnega početja zahajali v igralnice že v starosti, ko bodo zelo dovzetni za mnenja okolice (adolescenca), s čimer se bo še povečala možnost, da postanejo odvisniki.
Mladoletnim je kockanje načeloma prepovedano. Načeloma zato, ker se dogaja, da pristojni ne zahtevajo osebnih dokumentov. Če pa že, pa je ponarejeno osebno izkaznico mogoče kupiti že za prvim vogalom igralnice. Odgovori na anonimnih vprašalnikih (Nevada) kažejo, da je igre na srečo igralo že 50% mlajših od 18.let.
Razlik med spoloma ni, med patološkimi in rekreativnimi igralci iger na srečo je enako število študentk in študentov.
V ZDA v primerjavi z drugimi zasvojenostmi najhitreje raste število zasvojenih z igrami na srečo. Večina svetovnih držav letno namenja milijone za ozaveščanje prebivalcev o škodljivih vplivih pitja alkohola, kajenja in uživanja drog – na ta seznam bomo že po nekaj letih v Sloveniji morali dodati tudi preventivne akcije o škodljivosti igranja iger na srečo.
Zasvojenost vseh vrst slabo vpliva na šolsko uspešnost in odvrača od šolskega dela, zasvojenci najprej »špricajo« šolo, nato pa zelo pogosto šolanje tudi opustijo-kockanje ni izjema!
V najbolj eksperimentalni fazi človekovega življenja-adolescenci in zgodnji odraslosti, je želja po pripadanju skupini, iskanju novega in preizkušanju raznih vrst zabave največja, zato je potrebno to starostno skupino zaščititi pred mesti, ki predstavljajo potencialno nevarnost-s tega stališča umestitev igralnice v okolje, kjer je veliko mladostnikov (študentov, dijakov, osnovnošolcev …), vsekakor ni primerna.
Eden največjih strahov staršev je, da bi njihovi otroci začeli uživati droge – pozor: »kocka« JE droga!