| ODVISNIKI OD IGER NA SREČO | | Natisni | |
|
KAJ ZASVOJENOST Z IGRAMI NA SREČO SPLOH JE? Zasvojenost z igrami na srečo je pri nas v primerjavi z drugimi vrstami zasvojenosti (alkohol, droge …) še dokaj neznana vrsta zasvojenosti; v državah, kjer je veliko število igralnic in so le-te prisotne že nekaj let (npr. ZDA), pa velja za izjemno resen problem, saj je samo v ZDA zaradi zasvojenosti z igrami na srečo neposredno ali posredno prizadetih 10 milijonov ljudi! Kaj je zasvojenost z igrami na srečo? Simptomi, ki izdajajo zasvojenca z igrami na srečo so podobni kot pri drugih tipih zasvojenosti (alkohol, droge, televizija …). Zasvojenci niso več v stanju nadzirati potrebe po igranju, to stanje pa posledično vodi v izgubo velikih količin denarja in hude finančne težave. Ponavadi se pojavijo tudi težave v službi in v razmerjih (s partnerjem, prijatelji …). Raziskave kažejo, da je zasvojenost z igrami na srečo statistično pomembno pogosto povezana z depresijo, zasvojenostjo z alkoholom in drogami in samomorilnostjo. Zakaj postanemo zasvojeni? Večina strokovnjakov se strinja, da je zasvojenost posledica razburljivega občutka, ki spremlja negotovost ob možnosti dobitka ali izgube. Na to ali bomo ob pogostem zahajanju v igralnice postali zasvojeni ali pa bomo sposobni brzdati svoje impulze in se bomo tam nekajkrat le dobro zabavali, pa vplivajo predvsem osebnostne lastnosti(visoka/nizka sugestibilnost, osebnostna čvrstost, sposobnost učinkovitega spoprijemanja s stresom…) in življenjske izkušnje. Sicer pa podobno kot za druge tipe zasvojenosti tudi tukaj velja, da je zdravljenje težak in dolgotrajen postopek, saj je najprej potrebno, da se zasvojenec zave, da sploh ima težave s patološkim igranjem, po uspešnem zdravljenju pa je potrebna vključitev v terapevtsko skupino (nekaj podobnega kot anonimni alkoholiki), ki je bivšim zasvojencem v oporo, ko se spet pojavi impulz po odhodu v igralnico (najpogosteje v stresnih situacijah) – popolne ozdravitve namreč ni, skušnjavi se je potrebno upirati vse življenje. Mnogi se neuspešno zdravijo vse življenje. Pot do ozdravitve je dolga in težka … Prvi (za mnogo zasvojencev najtežji) korak je seveda prepoznavanje problema in odločitev zasvojenca, da se bo z njim spoprijel. Ker zasvojenost prizadene vso družino je pri terapiji potrebno tudi sodelovanje družinskih članov ter skupinska terapija, ki pomaga ponovno vzpostavljati ponavadi močno razrušene medosebne odnose znotraj družine. Zdravljenje lahko poteka v specializirani instituciji (klinike za odvajanje ali psihiatrične bolnišnice) ali v skupini anonimnih zasvojencev z igrami na srečo. Zdravljenje je pogosto povezano tudi z zdravljenjem depresije, alkoholizma in drugih psihičnih težav. Poudariti je potrebno, da se zdravljenje ne konča. Vsaka stresna situacija v življenju bivšega zasvojenca lahko namreč pomeni vrnitev na stara pota, zato vsak nov dan predstavlja nov izziv. |