V svetu obstajajo resne in strokovne ekonomske analize stroškov in koristi, ki dokazujejo, da igralništvo ustvarja skorajda dvakrat več posrednih stroškov državi, kot prinaša koristi. Omenjena analiza je bila narejena na področju ZDA, kjer je njihova država deležna tako koristi, kot tudi večine negativnih posledic. Žal Slovenija podobne raziskave, ki bi vključevala in ovrednotila posredne stroške, nima. Dejstvo je, da je glavnina obiskovalcev slovenskih igralnic iz sosednih držav predvsem Italije in tako poleg »sreče« izvažamo tudi del posledičnih problemov. Ob tem ne smemo prezreti, da se igralništvo hitro širi tudi v notranjost Slovenije. Vztrajno se spreminjajo tudi vedenjski vzorci Slovencevin število domačih igralcev se veča.
Pri ekonomski analizi stroškov in primerjavi med ZDA in Slovenijo je potrebno poudariti, da je Slovenija veliko bolj socialna država, kar pomeni večje izdatke iz proračunov v obliki socialnih transferjev, pokojninske in zdravstvene blagajne.
Za področje ZDA je skupina priznanih ekonomistov ugotovila, da  igralniška dejavnost pomeni za državne in lokalne proračune več stroškov kot koristi. Avtor raziskave je na eni strani vzel največje možne koristi in na strani strokov najnižje izračunane. Primerjava stroškov in koristi je pokazala, da je razmerje 1:1,9 v korist stroškov. (E. L. Grinols: Business Profitability versus Social Profitability  [*.PDF; 330 KB; ANG].

V analizi so opredelili in zajeli vrsto različnih t.i. posrednih ali sekundarnih stroškov igralniške dejavnosti. Ti so konkretni in jih je mogoče ovrednotiti. Žal si tukaj v Sloveniji pred njimi nekateri še vedno zatiskajo oči.

Stroški kriminala (vrednost ukradenih stvari, stroški odkrivanja kriminala, sojenja, služenja kazni, rehabilitacije, investicij v varovanje imetja, dodatnih zaposlitev državnih uslužbencev ter njihove opreme …).

Poslovni in zaposlitveni stroški nastajajo zaradi izgube produktivnosti na delovnem mestu, boleznine, zapuščanje delovnega mesta pred časom, utrujenost. Od 21 – 36% patoloških igralcev samo v času zdravljenja izgubi službo zaradi navedenih vzrokov.

Bankroti posameznikov in njihovih družin (gre za izgubo vsega imetja, denarnih in drugih sredstev ter zadolžitev).

Samomori (poleg človeške izgube predstavljajo tudi ekonomsko izgubo aktivnega prebivalstva, saj je v te posameznike država vlagala v obliki izobraževanja, socialnih in zdravstvenih vlaganj; zaradi izpada dohodka morebitna družina postane v večji meri odvisna socialnih transferjev).

Bolezni in stroški zdravljenj depresivnih in drugih s stresom povezanih bolezni.

Socialni stroški (zdravljenje odvisnikov in njihovih družin, stroški iskanja zaposlitve, socialni transferji zaradi izgube prihodkov)

Družinski stroški zaradi ločitev zakoncev, samomora, izgube službe. Tovrstne stroške prepoznamo kot npr. nadomestilo za brezposelnost, otroški dodatek, socialne štipendije, upravičenost do študentskega doma, večje nadomestilo s strani občine za plačilo vrtca, manjša dohodnina, socialna stanovanja …).

Zlorabljena sredstva predstavljajo tisti del lastnih in izposojenih sredstev, ki jih igralec uporabi za igranje, namesto za prvotno namenjene potrebe. Tukaj so vključena tudi sredstva, ki so last ljudi, ki ne igrajo: partnerja, prijateljev, svojcev ter posojila nelegalnega finančnega trga z oderuškimi obrestmi.